Krovna slika.png
Plecnik-AB-1.png
Plecnik-AB-2.png
Plecnik-AB-3.png
Plecnik-AB-4.png
Plecnik-AB-5.png
Plecnik-AB-6.png

AJDIN BAŠIĆ

odškodnina

 

 

Predlog celostne grafične podobe temelji na obstoječi pisavi Plečnik, Kriste Likar in Alje Herlah iz studia Type Salon, za katero sta avtorici leta 2022 prejeli Brumnovo nagrado. V tej predstavitvi so za vizualni del uporabljeni obstoječi rezi pisave (Light, Regular, Bold in Medium) ter demo različica novega reza pisave (Plečnik Mono), ki sta jo avtorici pripravili posebej za to predstavitev. V morebitnem nadaljevanju projekta smo dogovorjeni, da bi avtorici ta novi rez dokončali posebej za potrebe celostne grafične podobe Sklada arhitekta Jožeta Plečnika in bi Plečnik Mono postal osnova za prvi ali "sistemski del" podobe.

 

Struktura celostne podobe je sestavljena iz treh slojev

 

Prvi sloj

Sistemski tipografski del

Logotip Sklada in osnovni podatki

Plecnik Mono

Drugi sloj

Sistemski grafični del

ASCII vizualije

Plecnik Mono

Plečnikove nagrade

Pod-podoba

Dinamične tipografske kompozicije

Plecnik

Tretji sloj

Vsebinski del

Besedila, fotografije in ostali material

Plecnik

 

ASCII Plečnik

Uporaba nove pisave Plečnik Mono bi nam omogočila ustvarjanje vseh vizualnih podob, povezanih s komunikacijo delovanja ali promocijo Sklada, z uporabo ASCII umetnosti.

ASCII-umetnost je vrsta izdelave slik in podob, ki izhaja iz 95 računalniških znakov, določenih po standardu ASCII. Slike se sedaj lahko izdelajo s pomočjo poljubnega urejevalnika besedil. Take slike so se pojavile kmalu po pojavu računalnikov. Večina slik iz ASCII umetnosti za predstavitev potrebuje črke s stalno širino, oziroma nesorazmerne črke (monospace), podobne tistim v pisalnih strojih. (Wikipedia)

ASCII grafike bi tako postale edini način ustvarjanja vizualnih podob, povezanega z delovanjem Sklada. Na ta način bi se vizualne podobe, povezane s komunikacijo Sklada, ločile od drugih vizualnih elementov (skic, risb, grafik, fotografij …), ki so povezani s predstavitvijo ali promocijo prijavljenih ali nagrajenih del, povezanih s Plečnikovimi nagradami. Ta tipografski pristop prav tako omogoča, da se reprodukcije Plečnikovih del, ki se uporabljajo za komunikacijo arhitektovega opusa, ločijo od podob Plečnika in njegovih del, ki bi se uporabljale za komunikacijo Sklada.

Skratka, informativni in vsebinski del celostne grafične podobe sta vizualno ločena, čeprav sta lahko vsebinsko povezana s podobami.

 

Plečnikove nagrade (pod-podoba)

Plečnikove nagrade bi bile znotraj novega sistema celostne grafične podobe obravnavane kot pod-podoba, ki bi bila s celostno grafično podobo Sklada povezana prek pisave, vendar bi se razlikovala v tipografski obdelavi in uporabi barv.

Za osnovo bi oblikovali sistem za ustvarjanje t. i. kinetičnih tipografskih kompozicij. Kompozicije bi temeljile na izpisu polnega imena in letnice v eni vrstici, ponavljanju te vrstice ter njeni animaciji in spreminjanju računalniških parametrov, s katerimi bi teoretično lahko ustvarili neskončno število permutacij (glej naslednjo stran).

Želeni skupni učinek je, da bi ustvarjene kompozicije spominjale na Plečnikove stebre ali morda na Plečnikov svečnik, ki ga nagrajenci prejmejo ob nagradi. Barvne kombinacije bi se lahko spreminjale iz leta v leto v dogovoru s predstavniki Sklada. Vsebinski del sistema pa bi bil obravnavan enako, kot je bilo opisano prej (torej barvne reprodukcije, kjer je mogoče, polna besedila v pisavi Plečnik).